1957 – Po nočnem sneženju je bilo zjutraj nad okoli 1000 m pobeljeno. Na Kredarici je bilo 15 cm snega, pri Erjavčevi koči (1515 m) pod prelazom Vršič so ga namerili 10 cm, na Predelu (1156 m) in v Podolševi (1247 m) 5 cm, v Ratečah (864 m) in pri Koči nad Šumikom na Pohorju (1070 m) 1 cm.
1988 – Na postaji na Voglu (1535 m) so zjutraj izmerili 3 cm, na Krvavcu (1740 m) pa 5 cm snega. V visokogorju je že tretji dan zapored močno snežilo, naslednje jutro so na Kredarici (2514 m) namerili kar 95 cm snega!
Vir: ARSO
Kot kaže, bo tudi letos v sredogorju zasnežilo nekaj dni kasneje; v ponedeljek 17. septembra, ko se bo očitno ohladilo. Bomo videli.
1940 – Po silovitem deževju so ob 9. uri dopoldne predvsem na Idrijskem zabeležilo izjemno veliko dnevno količino padavin. V Idrijski Beli je padlo kar 258 mm, v Krekovšah 247 mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo 196 mm in v Idriji 155 mm dežja.
1971 – V visokogorju in ponekod po nižinah je bilo jutro za september zelo hladno. Na Kredarici je bil z -9,8 °C dosežen septembrski rekord, v Babnem Polju so izmerili -6,0 °C, na Uršlji gori (1696 m) -4,0 °C, v Ratečah in pri Domu na Komni (1520 m) -3,7 °C, v Ambrusu na Dolenjskem -2,8 °C in v Vipolžah v Goriških brdih 0,5 °C.
1975 – Ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije je bila zabeležena najvišja temperatura v septembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju so izmerili 30,2 °C, v Čepovanu se je ogrelo na 28,5 °C, na Pleši (Nanos, 1258 m) na 27,3 °C, pri Domu na Komni (1520 m) na 25,9 °C in na Kredarici (2514 m) na 18,4 °C.
1977 – Zelo hladno vreme s padavinami, meja sneženja se je čez dan ponekod spustila pod 1000 m! Ob 2. uri popoldne je bilo v Novi vasi na Blokah le 1,2 °C, v Postojni 3,0 °C, v Čepovanu 4,3 °C, v Ljubljani 6,2 °C in v Novem mestu 6,4 °C.
1926 – Močni nalivi v Posočju, pluviograf je na padavinski postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) v 22 urah do poldruge ure zjutraj naslednjega dne izmeril 181 mm padavin.
1937 – V Bovcu je v vsem dnevu padlo 232 mm padavin, v Kranjski Gori pa so do naslednjega jutra izmerili 147 mm dežja v 48 urah.
1971 – Zjutraj je bila v številnih krajih slana. V Babnem Polju se je ohladilo do -6,5 °C, v Ratečah je minimalni termometer pokazal -4,4 °C, na Letališču Brnik -3,8 °C, v Lipah na Ljubljanskem barju -3,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -3,0 °C, v Celju -2,5 °C in v Biljah pri Novi Gorici -0,3 °C. Na Kredarici je bilo že prav zimsko mrzlo, izmerili so -9,4 °C.
1977 – Sneženje v višjih legah je ponehalo, že do jutra pa je zlasti v sredogorju zapadlo izjemno veliko snega za september. Na Mašunu (1027 m) pod Snežnikom so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 35 cm, pri Domu na Komni (1520 m) 30 cm, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 25 cm, na Krvavcu (1740 m) 20 cm, na Pasji Ravni (880 m) nad Polhovim Gradcem 12 cm in v Novi vasi na Blokah (722 mm) 10 cm debelo snežno odejo.
1987 – V večjem delu Slovenije je bilo čez dan izjemno toplo za sredino septembra. V Metliki se je segrelo do poletnih 32,8 °C, v Ilirski Bistrici do 32,0 °C, na Planini pri Postojni do 31,5 °C, v Novi vasi na Blokah in v Babnem Polju do 30,0 °C in na Vojskem nad Idrijo (1070 m) do 27,5 °C.
2007 – Severno polovico Slovenije je prizadela katastrofalna vodna ujma. Na območju od Zgornjega Posočja prek severnega dela Ljubljanske kotline do Pohorja je v 12 urah padlo 100-300 mm padavin. V času najhujšega naliva je v Bohinju padlo prek 50 mm v pol ure, v dveh urah pa je na postaji Kneške Ravne na južni strani Spodnjih Bohinjskih gora padlo kar 157 mm padavin. Na padavinski postaji Davča je v šestih urah padlo 214 mm dežja, kar je daleč najhujši naliv od začetka meritev leta 1945. Naslednje jutro so v državni mreži postaj največ padavin v 24 urah izmerili na Voglu in v Kneških Ravnah, 304 mm; na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je padlo 227 mm, v Škofji Loki 218 mm, v Dražgošah in Rutu 216 mm, v Železnikih 197 mm, v Mozirju 154 mm in v Slovenskih Konjicah 131 mm dežja.
1977 – Na nekaterih postajah so zjutraj glede na letni čas izmerili nenavadno visoko snežno odejo. Na Javorniku nad Colom (1100 m) je bilo 38 cm, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 31 cm, na Krvavcu (1740 m) 30 cm ter na Pleši (Nanosu, 1258 m) 10 cm snega. Sicer je bilo nenavadno hladno, še posebej zjutraj ponekod na zahodu. Na Kredarici (2514 m) je bila minimalna temperatura zimskih -8,3 °C, pri Domu na Komni (1520 m) se je ohladilo do -5,0 °C, na Planini pod Golico (970 m) do -1,2 °C, v Bovcu do -0,1 °C in v Biljah pri Novi Gorici do 1,0 °C.
1986 – Na zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno območje za september izrazito visokega zračnega tlaka. V Novem mestu in Murski Soboti je tlak, preračunan na morski nivo, dosegel kar 1037 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti 1036 hPa, v Portorožu pa le 1029 hPa.
2010 – Izjemno obilno deževje, ki se je začelo 16. septembra, je končno ponehalo. Zlasti v predelih osrednje in zahodne Slovenije je bilo deževje po višini padavin rekordno. Na Otlici nad Ajdovščino je padlo 539 mm, v Topolu pri Medvodah 320 mm, v Hotedršici pri Logatcu 307 mm, v Ljubljani 271 mm, v Dobrniču na Dolenjskem 233 mm in v Celju 220 mm padavin. Številna območja so prizadele silovite poplave.
1961 – Ponekod na Primorskem so zabeležili vroč dan. V Kortinah pri Črnem Kalu se je ogrelo kar do 32,2 °C, v Kopru je termometer pokazal 31,6 °C, v Vipolžah v Goriških brdih 31,0 °C, v Kubedu 30,8 °C in v Ložah pri Vipavi 29,2 °C.
1985 – Izjemno toplo popoldne za drugo polovico septembra. V Biljah pri Novi Gorici se je segrelo kar do 33,5 °C, na Slapu pri Vipavi je termometer pokazal 32,5 °C, v Tolminu 31,5 °C, v Metliki 30,5 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku 29,0 °C in v Postojni 28,8 °C.
1932 – Na Črnem Vrhu nad Idrijo so izmerili 249 mm, v Predmeji 164 mm, v Šempasu 163 mm, v Ajdovščini 152 mm in v Dekanih 120 mm padavin v 24 urah.
1933 – Zjutraj so v večjem delu Slovenije izmerili zelo veliko štiridnevno (96-urno) višino padavin, že dan prej pa so nastopile hude poplave v osrednji in južni Sloveniji. V Postojni so namerili 321 mm, v Soči 301 mm, v Sežani 288 mm, v Bohinjski Bistrici 262 mm, v Rakitni in Kamniku 261 mm, v Ljubljani 259 mm ter v Celju 221 mm padavin.
1926 – Po izjemno obilnem deževju je v povodjih Gradaščice in Sore nastopila katastrofalna, stoletna vodna ujma. Do 29. septembra zjutraj je v 72 urah v Žireh padlo 356 mm, v Ljubljani 239 mm, v Kamniku 173 mm in v Kranju 168 mm dežja.
1959 – Nenavadno obilno deževje v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in na Trnovski planoti. Naslednje jutro so v Neblem izmerili 203 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 175 mm, v Plavah 155 mm in v Morskem 146 mm dežja v 24 urah.
1965 – Že tretji dan zapored je v Julijskih Alpah in na dinarski pregradi obilno deževalo. Naslednje jutro so na nekaterih postajah izmerili več kot 400 mm dežja v preteklih 96 urah! Pri Domu na Komni je padlo kar 538 mm, v Lepeni 513 mm, na Žagi pri Bovcu 472 mm, v Kobaridu 424 mm, v Bohinjski Bistrici 407 mm, v Čepovanu 375 mm in v Biljah pri Novi Gorici 268 mm padavin.
1989 – Nenavadno zgodno obilno sneženje v visokogorju. Do jutra je na Kredarici (2514 m) zapadlo 38 cm snega v 24 urah, naslednje jutro ga je bilo skupaj že 3/4 metra. Na postaji pod Voglom (1535 m) so zapadli 3 cm snega.
1977 – V večjem delu Slovenije je bilo jutro najhladnejše v septembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju se je ohladilo celo do -7,9 °C, na Rakitni pod Krimom so izmerili -6,8 °C, v Ilirski Bistrici -3,6 °C, v Murski Soboti -3,5 °C, v Kočevju -3,1 °C, v Godnjah na Krasu -1,4 °C, v Mariboru -1,0 °C in v Ljubljani -0,6 °C. Nenavadno visok je bil tudi zračni tlak, saj je bilo nad večjim delom Evrope izrazito območje visokega zračnega tlaka. V Ljubljani je bil največji tlak, preračunan na morski nivo, 1036 hPa, na Letališču Maribor in v Novem mestu 1035 hPa ter v Portorožu 1031 hPa.
1956 – Na Primorskem je bilo vreme bolj poletno kot jesensko in na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najvišja oktobrska temperatura. V Kortinah pri Črnem Kalu so izmerili 28,4 °C, v Kubedu se je segrelo do 28,3 °C, v Tolminu in v Komnu na Krasu do 27,6 °C, na Slapu pri Vipavi do 27,4 °C in v Ilirski Bistrici do 27,2 °C.
1965 – Po rekordno namočenem septembru, ko je ponekod na zahodu padlo več kot 1000 mm padavin, se je začel najbolj sončen in suh oktober 20. stoletja - ponekod v vsem mesecu ni padla niti kaplja dežja!
1993 – Čez dan je zlasti v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in Baški grapi zelo močno deževalo. Naslednje jutro so v Vedrijanu izmerili kar 243 mm dežja v 24 urah; v Morskem je padlo 206 mm, v Rutu 185 mm, v Plavah 184 mm in na Ligu 174 mm dežja.
1956 – V večjem delu države je bilo nenavadno toplo za začetek oktobra, ponekod celo najtopleje v zadnjih desetletjih. V Črnomlju je bilo že skoraj vročih 29,2 °C, v Mokronogu se je živo srebro ustavilo pri 27,4 °C, v Celju pri 26,7 °C, v Kočevju pri 26,2 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pri 25,2 °C.
1978 – Ponekod v severozahodni Sloveniji se je dan začel z najhladnejšim decembrskim jutrom v zadnjih desetletjih. V Ratečah se je ponoči ohladilo do -21,2 °C, na Planini pod Golico do -19,6 °C, na Hrušici pri Jesenicah do -18,2 °C in v vasi Krn v Zgornjem Posočju do -13,5 °C. Popoldne je v nižjih predelih Primorske začelo snežiti, sneženje je ponoči ponehalo. Naslednje jutro so v Komnu na Krasu izmerili 15 cm snega, v Ajdovščini 12 cm, v Novi Gorici 11 cm, v Vedrijanu in v Kubedu 7 cm ter na postaji Portorož Beli Križ 3 cm snega.
1980 – Zelo mrzlo jutro, zlasti ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z -29,6 °C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili -28,0 °C, na Rakitni -25,1 °C, v Ambrusu -25,0 °C, v Kočevju -22,6 °C, v Celju -21,0 °C in na Vrhniki -20,0 °C.
